| |
|
|
Obvestila za študente
Prijavi se v našo bazo iskalcev dela. Spremljaj prosta dela na internetu, pokliči ali nas obišči v pisarni.
Dodatne informacije o prostih delih bomo posredovali samo našim članom.
Če se z delodajalci dogovorite, da boste opravljali katerokoli delo, objavljeno na internetu, vas prosimo,
da nas o tem takoj obvestite, da vam bomo pravočasno izdali napotnico in seveda odstranili iz seznama prostih del.
14.10.2010 | Izguba statusa in dopolnilno zdravstveno zavarovan
Skladno z zakonom si moraš ob izgubi statusa ali dopolnjenem 26. letu starosti urediti obvezno ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ker je postopek urejanja celotnega zdravstvenega zavarovanja lahko tudi precej zapleten.
06.10.2010 | Malo delo predvsem način za polnjenje pokojninske
Šušteršič: Novosti bodo škodile malim podjetjem in študentom
19. september 2010 ob 12:01
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Osnovna logika sistema malega dela je dobra, a izvedba je zapletena in ne povsem domišljena, zato bodo pričakovani učinki izostali, meni ekonomist Janez Šušteršič.
Šušteršič, profesor na Univerzi na Primorskem in nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, je v pogovoru za STA povedal, da po njegovem mnenju malo delo ne bo vplivalo na količino rednega zaposlovanja. Zaradi omejitev bo škodilo zlasti malim podjetjem in študentom, povečati pa se utegne tudi količina dela na črno, je prepričan.
01.01.2010 | DOHODNINA 2010: olajšave ter pomembni datumi!
Novo koledarsko leto je prineslo spremembe predvsem na področju datumov/ rokov:
- rok za vložitev vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je 5. februar 2010. Obrazec vloge je objavljen na spletni strani DURSa,
-rok za odpremo informativnega izračuna dohodnine je 31. maj (šteje se, da je informativni izračun vročen 15. dan od datuma odpreme).
Znesek splošne ter posebne osebne olajšave za leto 2010 je 3.100,17 €, znesek povišane splošne olajšave pa 2.094,99 € (za skupne obdavčljive dohodke do 8.694,22 €) ter 1.047,50 € (za skupne obdavčjive dohodke do 10.055.96 €).
19.11.2009 | ŠTUDENTSKO DELO KOT OBLIKA ZAPOSLOVANJA
Študentsko delo predstavlja obliko zaposlovanja, ki jo odlikujeta fleksibilnost in hiter odziv pri zagotavljanju študentov, ko se začasno poveča potreba pri delodajalcu. Študentsko delo ne zahteva predhodnih administrativnih postopkov. Hkrati pa omogoča spoznavanje bodočih sodelavcev.
Iz nabora vseh študentov, ki v podjetju opravljajo določena dela, lahko izluščite kader, ki se izkaže za najprimernejšega za vaše podjetje. Takšni bodoči zaposleni podjetju dajejo večjo vrednost že ob samem začetku rednega dela, saj so že seznanjeni s poslovnimi procesi v podjetju, poznajo cilje podjetja, organizacijsko klimo ...
18.03.2009 | Dohodnina 2009
SPLOŠNA OLAJŠAVA
Za leto 2009 znaša splošna olajšava 3.051,35 EUR.
Prizna se vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
Če te starši uveljavljajo v svoji dohodninski napovedi kot vzdrževanega družinskega člana, ti ta olajšava ne pripada.
POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
Posebna osebna olajšava za leto 2009 znaša 3.051,35 EUR.
Prizna se:
- rezidentom, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti
- udeležencem izobraževanja odraslih do dopolnjenega 26. leta
- prizna se tudi študentom starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do dopolnjenega 26. leta starosti in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (113 člen Zdoh-2).
Posebna osebna olajšava se !!ne!! prizna nerezidentom.
02.09.2008 | Spremembe zakona, ki vplivajo na obvezno zdravstve
Spremembe zakona, ki vplivajo na obvezno zdravstveno zavarovanje študentov, sprejete brez njihove vednosti in usklajevanja (Ljubljana, 1. september 2008)
Ministrstvo za zdravje je pripravilo spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K), ki so začele veljati julija letos. Na podlagi 5. člena Zakona o skupnosti študentov je nujno zagotavljanje vpliva študentov pri pripravi in sprejemanju zakonodaje, ki urejajo njihovo delo in življenje. Tega Ministrstvo za zdravje ni upoštevalo in pripravilo, s študenti neusklajene spremembe ZZVZZ-K, ki pomenijo krčenje študentskih pravic in obremenjevanje študentov z dodatnimi finančnimi stroški. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je nad tem dejanjem ogorčena in poziva Ministrstvo za zdravje, naj prizadetim študentom razloži, zakaj jim je odvzelo dosedanje pravice pri obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Julija letos so začele veljati spremembe ZZVZZ-K, ki v 12. členu določajo, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Predhodno je bilo zdravstveno zavarovanje študenta vezano na status študenta in je izviralo iz zdravstvenega zavarovanja staršev, po novem pa je le-to vezano na starost študenta. Predlagane spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju niso bile obravnavane ne na 4. delovni skupini Sveta Vlade RS, ki jo Ministrstvo za zdravje ni sklicalo že dve leti in ne na Svetu Vlade RS za študentska vprašanja, čeprav tako določa nacionalna zakonodaja, ki ureja obravnavo zadev, ki se tičejo študentov. Na tem mestu se ŠOS sprašuje, kako lahko ministrstvo zagotovi najboljšo rešitev za ureditev položaja študentov, če študentov sploh ne seznani s predlaganimi spremembami, kaj šele, da bi z njimi skupaj poiskali najboljšo rešitev.
Andrej Božič, predsednik Odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja: »Spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki grobo posega v obstoječe študentske pravice nasprotujemo, saj nalaga delu študentske populacije precejšen strošek in predstavlja popolno ignoranco vladajočih do študentske populacije. Ministrstvo za zdravje pa pozivamo, naj prizadetim študentom razloži, zakaj so bile odvzete dosedanje pravice pri obveznem zdravstvenem zavarovanju.«
Sprejete spremembe določajo, da študenti s študentskim statusom, ko dopolnijo 26 let, izgubijo status družinskega člana, in s tem postanejo sami zavarovanci. To pomeni, da mora študent po 26. letu sam kriti stroške obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje znaša 14 evrov mesečno (v primeru, da oseba nima osebnih dohodkov), dodatno zdravstveno zavarovanje pa znaša približno 22 evrov mesečno. Opozoriti pa je potrebno, da obvezno zdravstveno zavarovanje znaša bistveno več, v kolikor ima posameznik kakršne koli prihodke.
Obenem ta zakon s 13. členom v 1. točki 1. alineje vpliva na 23. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in dosedanjo pravico do sistematičnih in drugih preventivnih pregledov za študente stare 26. let in več. Posameznikom, ki so v skupini študentov, starih 26. let in več, ŠOS svetuje, da si obvezno zdravstveno zavarovanje uredijo na občini, kjer imajo stalno prebivališče. Pogoji za tako ureditev obveznega zavarovanja so navedeni na obrazcu, ki je dostopen na občinah.
ZZVZZ-K s temi spremembami uvaja diskriminacijo študentov po starosti in rahlja pravice, ki so vezane na status študenta, s tem pa se poskuša razbiti pomen socialne varnosti, ki obstaja za vse študente, ne glede na leta, študentski status.
02.09.2008 | Povišan dohodninski prag
Študentu in dijaku se prizna tudi povišana splošna olajšava v višini 2.000 € oziroma 1.000 €, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.300 € oziroma 9.600 €, vendar le v primeru, ko drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
04.07.2008 | OSNOVNOŠOLCI, KI DOPOLNIJO 15 LET, LAHKO DELAJO
V skladu z mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), lahko osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo v tekočem letu in bodo pridobili status dijaka ob začetku novega šolskega leta, delajo preko napotnic.
Odločitev MDDSZ je utemeljena s tem, da lahko delo na podlagi napotnice opravljajo osebe, ki so v tekočem šolskem letu zaključile srednjo šolo in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta, torej se lahko navedeno določbo analogno uporablja tudi za osebe, ki so v tekočem šolskem letu zaključile osnovno šolo in bodo pridobile status dijaka ob začetku novega šolskega leta.
Obvezni pogoj, da bodo skorajšnji dijaki lahko opravljali delo preko napotnice že v času letošnjih poletnih počitnic, pa je dopolnjena starost 15 let in status dijaka ob začetku novega šolskega leta, kar bodo dokazali s potrdilom o vpisu v srednjo šolo.
25.04.2008 | KDO JE ŠTUDENTOV DELODAJALEC: ŠS ALI PODJETJE?
Po mnenju Inšpektorata RS za delo je »v celoti za delo dijaka in študenta odgovoren tisti, pri katerem teče delovni proces oz. se pri njem izvaja delo«.
Enako določa tudi Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje: študentski servis je agencija za posredovanje del, podjetje, kamor je napoten dijak oz. študent, pa je v tem odnosu delodajalec.
Študentov oz. dijakov delodajalec (z vsemi pripadajočimi pravicami in dolžnostmi) je torej podjetje, v katerem študent oz. dijak dela in ne študentski servis, ki je delo posredoval.
|